V mesecih pred počitnicami vedno veliko govorimo o izčrpanosti. Ljudje smo tako zelo storilnostno naravnani, da ne znamo počivati – pasivno počivati. Ljudje, ki veliko delajo, si namreč pogosto omislijo tudi zelo aktivne počitnice – ker želijo veliko doživeti. A nato se jim zlahka zgodi, da na počitnicah ali pa takoj po njih zbolijo. Zakaj se to zgodi? Telo preprosto potrebuje pasiven počitek. Počitek, ko lahko ležimo, poležavamo, ne mislimo na nič, ne zasledujemo nobenega cilja, ko spustimo možgane na pašo. Vsaj del dopusta moramo živeti kot v pesmi skupine Zmelkoow: “Smisel življenja je ležanje na plaži, z možgani na off in s čivavo na straži.«
Če že ob misli na takšen dopust začutite odpor, morate brati naprej. Posledice ne-počivanja so dolgoročno lahko zelo hude. Počitek pač potrebujemo, pa če delamo fizično ali intelektualno. Razbremenitev potrebujejo tako naši možgani kot naše telo. To je način za razbremenitev in uravnoteženje našega živčnega sistema.
V članku Ne podcenjujte pomena počitka v reviji Medicina danes dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka ter strokovnjakinja za izgorelost, razloži, da občutek utrujenosti ne pomeni, da človek ni dovolj počival, ampak je lahko ta občutek simptom duševnih stisk ali celo motenj, zlasti depresije in generalizirane anksiozne motnje. Dodaja, da v teh primerih še tako dolg počitek ne bo odpravil simptomov.
Eno je torej fizična utrujenost, psihična utrujenost pa je nekaj popolnoma drugega. Ta pride od skrbi, napetosti, negotovosti situacije, občutka nevarnosti, stalnega razmišljanja o tem, kako in kaj bo. Negotovosti smo v zadnjem letu in pol doživeli veliko. Tudi zato smo mentalno in psihično zelo utrujeni, pridružila pa se je še digitalna utrujenost. Vse to se po določenem času pozna tudi na telesu.
Veliki finale pred počitnicami
Smo v tistem obdobju leta, ko veliko podjetij že dela načrte za naslednje leto. Vemo, kaj to pomeni: veliko dela, dolge ure za računalnikom, dolgotrajno popravljanje in usklajevanje, skratka, veliko napetosti in stresa. Še posebej napeto je, ker so že vidni rezultati letošnjega leta in se od vas, poleg načrtov za naprej, zahtevajo še korekcije trenutnega stanja. Stresno je blag izraz za trenutno stanje, se strinjate?
Kako si lahko pomagate takoj?
Kar nekaj zelo enostavnih vaj obstaja, ki vam bodo v trenutku prinesle sprostitev.
✔️Pogled v daljavo. Ko začutite, da se v vas nabira stres in vas začenja boleti glava in/ali peči oči, je čas, da dvignete pogled nad zaslon in se zazrete nekam v daljavo, Ne koncentrirajte se na nič, samo pustite očem, da odvandrajo po prostoru in se ustavijo tam, kjer želijo. Ne pozabite: zdaj ni čas za ugotavljanje, kaj vse je treba pospraviti in kje vse prah ni pobrisan 🙂 Zdaj sproščate oči. Ko sprostite oči, čelo in čeljust, se avtomatsko sprosti celo vaše telo, ste to kdaj opazili? Najbrž boste globoko vdihnili in izdihnili. Ko se telo sprošča, avtomatsko dobi potrebo po globokem vdihu. Oči pustite tako počivati nekaj trenutkov. Dovolj je že minutka te vaje na vsaki dve uri.
✔️Zaprite oči in vsaj trikrat počasi globoko vdihnite in izdihnite. Tudi to je vaja, ki vam bo pomagala, da se boste sprostili. Ta vaja je podobna, kot če bi šli “na cigareto”. Kadilci namreč naredijo točno to: ko so živčni, gredo na cigareto, vsaj trikrat globoko vdihnejo in izdihnejo, prav tako pa gledajo v točko nič, saj ko vdihnejo prvič, za trenutek zaprejo oči in se sprostijo. Vse to lahko naredite BREZ cigarete z enakim učinkom.
✔️Redno zračite prostor, v katerem delate. Svež zrak prinese svežo energijo in vas poživi.
✔️Pijte vodo, ki je lahko obogatena s vitamini in minerali, v stresnem času je še posebej priporočljiv magnezij . Vsi vemo, da moramo piti vodo, pa vendar na to pozabimo. Če pijete veliko kave, pijte še več vode. Kava vas namreč dehidrira in če ne zdržite brez nje, se navadite, da boste skupaj s kavo vedno popili vsaj en kozarec vode.
✔️Delajte redne odmore in se takrat sprehodite po prostoru. Pojdite na WC ali en krog po stanovanju, na primer po vodo. Če ne gre drugače, se vsaj pošteno pretegnite. To vam bo pomagalo, da boste globje zadihali in globok vdih vas bo sprostil.
Ste vedeli, da človeško telo lahko brez hrane preživi tri tedne, brez vode tri dni in samo tri minute brez zraka (izjema so nekateri potapljači na dih)?
Zakaj smo pravzaprav pod stresom?
Pod stresom smo, ko je naš živčni sistem preobremenjen. Začne se s konstantnim razmišljanjem. Naše misli so kot v hrčkovem kolesu, ki se ne neha vrteti. Sčasoma postanemo živčni, nepotrpežljivi, napadajo nas lahko različni strahovi, nikakor ne zmoremo umiriti misli. Naš ritem spanja se lahko poruši. Naše telo se odzove na to preobremenjenost. Lahko nas bolijo glava, oči, želodec, vrat, ramena ali med lopaticami, lahko imamo težave s prebavo, ne moremo se skoncentrirati, stiska nas v prsnem košu. Naše telo tako sporoča, da je preobremenjeno in da potrebuje sprostitev.
Zgoraj opisane vaje so zelo enostavne in so namenjene sprostitvi telesa. Ko je telo sproščeno, stres upade. Opisani načini so nežni in naravni.
Kaj pa šport?
Šport je odličen način za sproščanje v času stresa, če je to že sicer vaš način rekreacije in sproščanja. Če se boste maratonskega teka lotili v času stresa, boste telo samo še dodatno obremenili.
Športna aktivnost je nujna za vzdrževanje kondicije telesa, vendar pa nismo vsi za vse. Poiščite prijeten način gibanja, ki bo primeren za vaš tip telesa in nato to aktivnost redno izvajajte. V času velikega stresa ne delajte korenitih sprememb, ker boste tako samo še dodatno obremenili telo. Če si želite teči, tecite. Vendar začnite počasi, ne obremenjujte se z veliki cilji in ne krepite stresa v gonji za super rezultati ali v tekmovanju z drugimi. Pomembno je, da ste na zraku in da najdete aktivnost, pri kateri boste lahko izklopili možgane in v njej uživali. Poudarek je na “izklopili možgane in uživali!”
Je sprehod dovolj?
Seveda je. Sprehod je dovolj za sprostitev. Na njem vztrajajte dovolj dolgo, da se vam izklopijo možgani in začnete opazovati okolico. Ko boste slišali ptičje petje ter opazili drevesa in rože okrog sebe, ste se začeli sproščati. To včasih traja kakšno uro. Na sprehodu, ki sprošča, ste večinoma tiho. Nanj greste sami ali s kom, ki razume potrebo po tišini. Seveda nas sprosti tudi kava s prijatelji, vendar pa globoka sprostitev pride, ko ste sami.
Počitnice – koliko časa potrebujemo, da se spočijemo
Obstajajo različne teorije, koliko naj bi imeli prostega časa. Da najdemo odgovor na to, ni treba veliko raziskovati. Poglejte načrt državnih in/ali verskih praznikov. Ti datumi niso po naključju na seznamu že več sto let, čas jim je spremenili samo nazive. Česa nas učijo vse tradicije? Vsak dan zjutraj in zvečer vsaj pol ure do 45 minut časa posvetimo sebi, en dan v tednu, običajno nedelja, je dela prost, dan počitka si vzamemo ob menjavi letnih časov. Glede na letni čas in podnebje obstajajo posebna pravila: več spanja pozimi, več življenja poleti. Da, vse tradicije priporočajo reden fizičen in mentalni počitek, čas zase in za družino. Vse študije, ki jih izvajamo danes, potrjujejo te tisočletja stare principe.
Glede na rezultate študije, objavljene v Journal of Happiness Studies, naj bi bile počitnice dolge od 8 do 14 dni, idealna dolžina naj bi bila 8 dni.
Vir: Journal of Happiness Studies
Kako bomo na počitnicah lahko res počivali?
Tako, da zase enakomerno skrbimo vse leto. Stres sproščajte sproti. Najdite tehniko, ki vam bo pomagala. Upoštevajte, da poleg fizične aktivnosti potrebujete tudi mentalni počitek. Tega omogočajo na primer meditacija, joga, vaje čuječosti. Tek s slušalkami, med katerim poslušamo podcast, ni sprostitev. Možgani medtem ne počivajo, pač pa delajo.
Razrešite svoja prepričanja o lastni vrednosti in svoji storilnosti
Veliko nas je bilo vzgojenih v prepričanju, da je edini pravi način življenja doseganje rezultatov in da smo vredni toliko, kolikor smo dosegli ali kolikor smo storilni. Prav tak način razmišljanja in delovanja vodi v izgorelost. Ta običajno ne pride zato, ker bi imeli preveč dela, pač pa zato, ker si ne znamo oz. ne upamo odpočiti od dela.
V minulih letih smo v družbi veliko naredili na ozaveščanju o pomenu fizične pripravljenosti. Zdaj pa pospešeno opozarjamo na pomen mentalnega zdravja. Le oboje skupaj v ravnovesju nam daje tisti notranji mir, ki nam omogoča dober spanec in mirne živce, da se lahko spopademo z vsemi izzivi, ki jih prinaša vsakdan.
Zato letošnje počitnice načrtujte uravnoteženo: naj vsebujejo tako ležanje na plaži kot aktivnosti, ki vas veselijo. Še pred počitnicami vsak dan namenite nekaj časa sebi – tudi če je to samo 15 minut pod tušem. Zaprite oči, dvignite obraz, vdihnite in izdihnite ter uživajte v trenutku. To je čuječnost v praksi, ki sprošča. Pojdite v naravo, ki v Sloveniji nikjer ni daleč, srečo imamo, da živimo tukaj. Izklopite televizijo in računalnik, pustite telefon doma in se družite s svojo družino in/ali prijatelji. Dihajte. Zaprite oči in spremljajte občutek, kako se sproščajo vaše čelo, oči in čeljust. Ponovite to vajo vsako uro, vsaj za minuto. Naredila bo čudeže za vaše splošno počutje. Potem boste lažje prenašali vse izzive, ki vas čakajo. In seveda, ne pozabite na dobro čokolado. Ta vedno pomaga. 🙂